header image

Lahko je biti “športnik” s kavča

Objavil: Onlyx | 24.02.2010 | 13 Komentarjev |

Glede na to, da ta čas potekajo olimpijske igre v Kanadi, je večino nas zajela športna evforija. Vsak dan potekajo različna tekmovanja v nam bolj in tudi manj zanimivih športnih disiplinah. Tudi sam sem strasten navijač naših olimpijcev in se veselim vsakega uspeha, ki ga dosežejo. Glede na to, da sem se dolgo časa aktivno ukvarjal s športom, vem koliko truda in vsakodnevnega odrekanja je potrebno za nek vidnejši uspeh na takem tekmovanju. Že samo udejstvovati se na njih, je prav gotovo želja vsakega mladega športnika. Vendar je do tja dolga in trnova pot, ki zahteva nenehen trud in neskončno voljo, poleg tega pa potrebuješ tudi nekaj sreče, da se izogneš večjim poškodbam, ki te lahko kljub nadarjenosti in dobri pripravljenosti za vedno oddalji od takega tekmovanja.

Ne vem, vendar imam občutek, da se pri nas pojavlja fenomen, kako biti najboljši “trener” ali “športnik” kar iz kavča. Ko berem komentarje pod športnimi novicami, se včasih vprašam, kako da Slovenci nismo najboljši športni narod na svetu, ko pa imamo tako veliko število strokovnjakov, ki se spoznajo prav na vse. Seveda jih večina podpira, vendar je ogromno takih, ki nenehno kritizirajo in “pametujejo” z izjavami, kako bi lahko bilo mnogo bolje. Ne razumejo, da šport ni samo tisto, kar oni vidijo po televiziji, vendar je še veliko več. Poklopiti se mora ogromno število dejavnikov, da se lahko doseže nek vidnejši rezultat. Ko sem prebral, da nekateri niso zadovoljni z rezultatom Petre Majdič; da si je čisto sama kriva za padec na ogrevanju, ker je tako nerodna ter da so nekaj takega predvidevali še preden so se igre sploh začele, se me je lotila neizmerna jeza in žalost obenem.  Namesto, da bi bili ponosni, da se nekdo s takim srcem bori za svojo domovino, se ji očita, da je slaba oseba, ker je zdravje žrtvovala za medaljo. Pa ljudje božji, če nekemu cilju posvetiš dvajset let svojega življenja in je to tvoja zadnja priložnost, da ga dosežeš, je vendarle normalno, da v tistem trenutku misliš samo na to, kako bi ga dosegel.

Še enkrat poudarim, da to ne leti na vse, vendar še vedno ne morem verjeti, da se najdejo nekateri, ki take stvari trdijo. Se pa strinjam, da smo Slovenci takšen narod, ki neizmerno podpiramo tiste, ko jim gre, vendar ko le ti zapadejo v krizo, se pokaže naša temna stran in postanemo izjemno neprizanesljivi s kritikami in obtožbami na račun le teh. Podpiram kritiko, saj ta ponavadi vodi k izboljšanju, vendar naj bo konstruktivna in dobro utemeljena. Vsekakor upam, da se vsi zavedamo, kakšne športne bisere imamo, ki nas venomer odlično zastopajo ter predstavljajo v svetu ter za našo državo naredijo veliko več kot vsi politiki skupaj.

null

  • Share/Bookmark
Zapisano pod: nekategorizirano

Odzivi

Se strinjam, da je mentaliteta nekaterih skrb vzbujajoča :/

Svetovno splošno je postalo kavč genijalstvo. Čudna skovanka, a resnična.

Vsa čast našim športnikom. Enim bolj, drugim manj.
Moram pa samo nekaj pripomniti; šprtnik se ne bori za svojo domovino, bori se za sebe in za svoje rezultate (ker ima obveznosti, ali do sponzorjev ali do trenerjev ali do sebe, ker vlaga določen trud in čas), državo pa samo zastopa oz. če ima dobre rezultate, ime države popelje drugam.

@piki se popolnoma strinjam, da se bori zase, vendar olimpijske igre vseeno dajo tudi nekakšen pridih “bojevanja” za svojo državo. Mogoče pride to bolj do izraza pri ekipnih športih (hokej,…). Športniki pa tudi sami velikokrat poudarjajo v stilu “borili smo se kot levi”.

O, kako se strinjam z zapisanim. Nekateri se jako spoznajo na vse športe, sami pa dneve preživijo doma, na kavču (z dodatki). Ko takšnim omeniš, zakaj neki se repenčijo, se seveda takoj branijo, da je šport v glavi. :)
Delno to že drži, a za tistega, ki trenira. :)

Slovenci smo res fenomen. Spoznamo se na vse, kar je in kar ni. Smo največji poznavalci športa, enologije, kinologije, filozofije, politologije, ekonomije, bančništva, loterije, astronomije, gastronomije, agronomije, zemlje in bližne okolice. In za vse to ne potrebujemo ne šole, ne prakse, ne dokazov. Samo fotelj in hladno pivo, dobro ženo in TV. Onlyx, fraza, “borili smo se kot l e v i” , danes ne pali več, vendar nisem še slišal fraze, “borili smo se kot desni “. A to mogoče ne obstaja. :D DD

“Namesto, da bi bili ponosni, da se nekdo s takim srcem bori za svojo domovino”

Točno tako. Ni se borila zase, ni se borila za svojo ekipo, ne, borila se je za domovino. WTF, saj ni bila na Soški fronti?!

@mumbly se strinjam. Vsi smo najbolj pametni, ko imamo vse to kar si naštel. ;)

@Brisko tole je bilo malo karikirano pa vendarle je tudi danes Petra v intervjuju priznala, da se je borila predvsem za ljudi v Sloveniji, ki so jo podpirali in dihali z njo, ki pa jih je bilo zares ogromno.
Na koncu je še dodala, da je to naša, slovenska medalja. Sploh pa se moj namen tega zapisa prav gotovo ne skriva v tej povedi. :)

hehehe si me nasmejal:) ravno danes sem to rekla prijateljici…kako so vsi pametni iz sedežne:) hja, najlažje je pa po televiziji gledat in pametovat ;)

aja, super blog :)

LP

Tole pa podpišem. Strinjam do zadnje pike!
tedi

Že, že, a ne dolgo, ker se te kmalu loti kopica bolezni in težav sodobnega časa: res uspešni športniki so pač podvrženi dopingu … tudi na kavču.

:D

Dilema o tem, za koga “se borijo športniki” (zase ali za domovino”) je pa pretežno umetna kot je pri tem, ali narediš nekaj zaradi sebe ali zaradi drugih: PRAV VSE NAREDIMO ZARADI SEBE. Tudi življenje nekomu rešiš zaradi sebe in ne zaradi pomoči potrebnega.

@niko tale o dopingu je dobra ja :) Se pa strinjam, da se prvotno bori za sebe, to je jasno, četudi sama govori drugače (V intervjuju je poudarjala ravno nasprotno, da zavestno ne teče zase, vendar za ekipo :) )

Pustite komentar

Tvoj odziv :

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !

Kategorije